Valerija Skrinjar Tvrz (1928)

Pisateljica Valerija Skrinjar Tvrz se je rodila 8. novembra 1928 v rudarski družini  v Zagorju ob Savi, v času, ki so ga zaznamovale hude gospodarske stiske in krize. Že zgodaj v otroštvu jo je zaznamovala smrt matere. Kot upornica se je pri slabih šestnajstih letih pridružila partizanom. Med drugim je bila partizanska učiteljica, nato šifrantka v operativnem štabu Šlandrove in Zidanškove brigade pri komandantu Franti. Tam je doživela tudi pekel bojev na Menini planini in preboj petsto borcev iz obroča večtisočglave esesovske divizije.

Po vojni je kot dopisnica Tanjuga potovala po Jugoslaviji, nazadnje pa se kot begunka iz Sarajeva vrnila v Slovenijo.

Napisala je več kot trideset knjig za mlade in odrasle in več radijskih iger, veliko je tudi prevajala. Za svoje delo je prejela več nagrad.  Iz trilogije Zmajeva kri veje zgodovinski spomin na prvi zagorsko-zasavsko-slovenski energetski izvir, ki je sprožil prometno in industrijsko revolucijo na Slovenskem v 18. stoletju. V tistem prvinskem času Zagorja, ko Valvasorjeva zmajeva kri sama s svojo mogočnostjo še ni mogla zagnati razvoja Rudnika rjavega premoga Zagorje, so prve “wate” fizične in duhovne zagorske energije dajale v glavnem le mišice, velika srca in pa še negotovi in od trpljenja razdvojeni um prvih zagorskih knapov, in so začeli v izdankih prvih spoznanih zagorskih slojišč kopati relikte sončne energije iz pooglenelih debel tod potopljenih oligocenskih močvirij.

S trilogijo Zmajeva kri je pisateljica v romansirani obliki prikazala zgodovino premogovništva v zagorskem rudniškem bazenu in svoje delo zasnovala tako obširno, da zasluži podnaslov "knapovska saga" saj sega njegov pripovedni lok od začetka 18. stoletja do 2. svetovne vojne in še čez do zaprtja rudnika.

Vir podatkov: bukla.si, Dnevnik

Fotografija: Lidija Markelj, Dolenjski list